OECD razprave in novice so del dejavnosti OECD točka, ki jo SKUP izvaja kot partner v projektu CNVOSa. Vse razprave in novice lahko najdete tukaj.

 

Aktualne OECD razprave

1. OECD priporočila za družbene naložbe v mlade (OECD Principles on Philantrophy and youth empowerment)

2. OECD in učinkovite javne naložbe (OECD Principles on Effective Public Investment)

3. OECD priporočila za slovenske reforme za izhod iz krize (OECD Slovenia – Reforms for a strong and sustainable recovery)

 

Aktualne OECD novice

OECD Forum 2014

5. - 6. maja 2014 bo potekal OECD forum 2014, ki se bo nanašal na tri tematike: vključujoča rast, kakovostna delovna mesta in zaupanje. Forum je prispeval k razpravi novih političnih alternativ za najbolj pereče izzive, s katerimi se soočajo naša gospodarstva in družbe.

Udeleženci so sodelovali v dialogu s svetovnimi voditelji, kot so: Winnie Byanyima, izvršni direktor Oxfam International; Paul Collier, profesor ekonomije in javne politike na Univerzi v Oxfordu; Pascal Lamy, predsednik Oxford Martin Komisije za prihodnje generacije; Kumi Naidoo, izvršni direktor Greenpeace International; Ngozi Okonjo-Iweala, minister za gospodarstvo in finance v Nigeriji; profesor Shinya Yamanaka, Nobelov nagrajenec in mnogi drugi.

 

Regionalna posvetovanja o BEPS in AEOI

Učinkoviti mehanizmi so bili vzpostavljeni, da se zagotovi, da vse zainteresirane strani predložijo svoja stališča v zvezi s projektom Base Erosion and Profit Shifting (BEPS). Prav tako je na spletni strani na voljo tekoči koledar za načrtovane prispevke zainteresiranih strani. Prvi OECD spletni dogodek BEPS je potekal januarja 2014, drugi spletni dogodek pa aprila 2014. Dva regionalna posvetovanja sta potekala 20.-21. februarja v Seulu in 27.-28. februarja v Bogoti. Predstavniki civilne družbe so bili povabljeni, da skupaj z oblikovalci politik predložijo svoja stališča o ključnih vprašanjih BEPS za države partnerice. Prav tako so bili pozvani, da predložijo svoja stališča o tem, kako naj bi delo v okviru projekta BEPS potekalo, s posebnim poudarkom na državah v razvoju. Svetovni forum o transparentnosti in izmenjavi informacij za davčne namene je prav tako zbiral poglede držav o prednostih in izzivih za države v regiji pri implementiranju Automatic Exchange of Information (AEOI). Podobna posvetovanja so bila organizirana za afriške jurisdikcije s strani ATAF v Pretoriji 18. in 19. marca s strani OECD in 25. marca v Parizu s strani CREDAF. O rezultatih regionalnih posvetovanj se je razpravljalo na Svetovnem forumu o transferih cen in delovni skupini o davkih in razvoju 26. in 28. marca. Prispevke je preučil Odbor OECD za davčne zadeve in njegovi pomožni organi. Le-ti so prav tako obvestili o delu G20 razvojne skupine o učinku BEPS tem na države v razvoju in kako lahko G20 pomaga državam z nizkimi prihodki pri reševanju problemov in izzivov v zvezi z davki, s katerimi se soočajo. Stalen dialog z državami v razvoju bo potekal po pričetku implementacije BEPS projekta.

 

Nova spletna platforma za pospešitev prehoda na okolju prijazno gospodarstvo

The Green Growth Knowledge Platform (GGKP) je pričela s platformo izmenjave znanja, katere namen je odziv povečanja povpraševanja od oblikovalcev politike in javnosti za več informacij, kako doseči trajnostno gospodarsko rast. Kot GGKP tudi spletna stran presega ločnico med gospodarstvom in okoljem. Aktivira znanje, izkušnje in podporo neenakih partnerjev tako v svetovnih gospodarstvih kot okoljskih arenah, s poudarkom na skupnem cilju pospeševanja zelene rasti. Ključne značilnosti nove platforme vključujejo: e-knjižnico z več kot 600 tehničnih in političnih virov ter podatke in politike za 193 držav. GGKP je bila ustanovljena leta 2012 in se je od takrat razširila v globalno partnerstvo z mednarodnimi organizacijami in strokovnjaki, ki so skupaj namenjene ugotavljanju in reševanju pomembnih vrzeli v znanju zelene teorije rasti in prakse.

 

Pisa:Take the test

Program OECD za mednarodno ocenjevanje študentov (PISA), ki ocenjuje izobraževalne sisteme po vsem svetu z ocenjevanjem kompetenc 15-letnikov pri branju, matematiki in naravoslovju vsaka tri leta, je 3. decembra 2013 izdal svoj najnovejši nabor rezultatov. Okoli 510 000 študentov v 65 državah in gospodarstvih je sodelovalo pri oceni v letu 2012, kar predstavlja 28 milijonov 15-letnikov po vsem svetu. Poudarek je bil na testu za matematiko in cilj je bil ugotoviti, kako dobro dijaki uporabljajo, kar se naučijo, na resničnih življenjskih situacijah. Na spletni strani OECD so objavljena vprašanja, na katera so morali študenti odgovoriti.

 

Integriteta in kriza

9. decembra 2013 je OECD skupaj z mladimi in za mlade organiziral konferenco o transparentnosti. V času, od kar se je pričela razpletati globalna finančna, ekonomska in socialna kriza, je bilo namreč veliko govora o izgubi zaupanja. Nezaupanje izhaja iz dojemanja korporativnega pohlepa, korupcije in slabega upravljanja, krive pa so tudi vlade, ki niso preprečile krize. Glede na Gallup World Poll, povprečno zaupanje v nacionalne vlade v letu 2012 znaša 40%, v primerjavi s 45% v letu 2007. Izguba zaupanja velja posebej za mlade, ki čutijo, da njihovi glasovi niso slišani, prihodnost pa ogrožena. Kako lahko pridobimo nazaj zaupanje mladih? Izboljšanje odprtosti, preglednosti, odgovornosti in dostop do informacij so bistvenega pomena. Ob mednarodnem dnevu boja proti korupciji in 20. obletnici organizacije Transparency International, sta OECD in Transparency International organizirala razpravo.

 

Ali lahko preprečimo revščino?

Na »2000 UN Millenium Summit-u«, doslej največjem srečanju svetovnih voditeljev, ki je potekalo 5. decembra 2013, so se svetovni voditelji zavezali k sodelovanju za pomoč najrevnejšim ljudem na svetu. Strinjali so se o nizu ciljev, ki so postali znani kot razvojni cilji tisočletja (Millennium Development Goals). Rok za izpolnitev, ki so si ga postavili, je 31. december 2015. V dveh letih razvojnih ciljev tisočletja je bilo kar nekaj uspehov: število ljudi, živečih na robu revščine (manj kot 1,25 USD dnevno), se je prepolovilo. Kljub temu 1,2 milijona ljudi še vedno živi v ekstremni revščini. Hkrati težave pri merjenju revščine pomenijo ovire za učinkovito oblikovanje politik. Napredek pri odpravljanju revščine je bil neenakomeren v primerjavi med državami, regijami, starostnimi skupinami, socialnimi sektorji in spoli. Decembra 2013 je OECD pričel delati na poročilu Konec revščini.

 

Meritve blaginje

5.novembra 2013 je OECD objavil poročilo How's Life? 2013, ki meri blaginjo, materialne življenjske okoliščine in kvaliteto življenja v OECD državah in drugih večjih gospodarstvih. Ugotavlja, da svetovna gospodarska kriza močno vpliva na blaginjo ljudi, ki sega daleč preko izgube delovnih mest in prihodka, in vpliva na zadovoljstvo državljanjov s svojim življenjem in njihovim zadovoljstvom z vlado.

 

Podnebni izziv: zmanjšati emisije

9. oktobra 2013 je generalni sekretar OECD Angel Gurria na predavanju, organiziranem z London School of Economics, izdal poročilo »Podnebje in ogljik: usklajevanje cen in politike«. Dejal je, da je potrebno preoblikovanje svetovnega energetskega sistema, če želijo države doseči omejitve podnebnih sprememb na 2°C povečanja temperature iz predindustrijske ravni, kot je bilo dogovorjeno s sporazumom globalne skupnosti. Zavzel se je za usklajen pristop pri oblikovanju cen ogljika in lažje postopno opuščanje izpustov fosilnih goriv. Izrazil je tudi dvom o tem, koliko vpliva ima podnebna politika glede na dejstvo, da države po svetu še naprej subvencionirajo raziskovanje, proizvodnjo in uporabo fosilnih goriv. Na spletni strani OECD si lahko preberete govor gospoda Gurrije.

 

Raziskava o kompetencah odraslih

8. oktobra 2013 je OECD objavil svojo prvo raziskavo o kompetencah odraslih, ki kaže, da je visoka kakovost začetnega izobraževanja pomemben kazalec za uspeh v odraslem življenju. Vendar pa morajo države izobraževanje kombinirati s fleksibilnostjo in usmerjenost v veščine učenja skozi vse življenje. Raziskava je pokazala, da je za nizko kvalificirane posameznike bolj verjetno, da so brezposleni, slabega zdravja in da zaslužijo manj. Države z večjo neenakostjo v strokovnosti imajo tudi večjo neenakost na dohodkovni strani.

 

Akcijski načrt za izboljšanje poštenosti in integritete davčnih sistemov

V vse bolj povezanem svetu nacionalne davčne zakonodaje ne dohajajo vedno poslovnih globalnih sistemov, kapitala in celotne digitalizacije gospodarstva, pri čimer multinacionalke izkoriščajo globeli za umetno zniževanje davkov. 19. julija 2013 je bil predstavljen Akcijski načrt za osnovno erozijo in preusmeritev dobička (BEPS) na srečanju finančnih ministrov G20 v Moskvi. Akcijski načrt so voditelji G20 v celoti podprli. Akcijski načrt določa 15 ukrepov za BEPS na celovit in usklajen način. To bo privedlo do temeljnih sprememb v mednarodnih davčnih standardih, ki temeljijo na osrednjih konceptih: skladnost, snov in transparentnost.

 

Ustanavljanje podjetij

Stopnja nastanka novih podjetij ostaja pod ravnijo, ki je bila dosežena pred krizo, še posebej to velja za euro območje, kar kaže na to, da so podjetniki še vedno izpostavljeni težkim pogojem kreditiranja (»Enterpreneurship at a Glance«). Znaki napredka se kažejo v Angliji in Avstraliji, vendar je možno večje število start-up podjetij pripisati reševanju problema brezposelnosti, saj gre večinoma za enoosebna podjetja.

Podatki o stopnji ustanovitve start-up podjetij so posebej nizki za Španijo, medtem ko je Francija sprejela ukrepe za odpravo adiminstrativnih ovir in davčne olajšave za samozaposlene. Tudi stopnja zapiranja podjetij, ki je precej narasla v času krize, ni občutno padla, je pa naravnanost do propada podjetij bolj pozitivna, saj je kriza dvignila zavest o tem, da podjetniki igrajo pomembno vlogo pri izhodu iz krize. Podatki še kažejo, da so mladi bolj optimistični glede možnosti ustanovitve podjetja, čeprav je stopnja podjetništva med mladimi pod 25 let na splošno nizka – približno 4% v državah OECD. Podatki še kažejo, da so samozaposlene ženske v povprečju plačane 35% manj kot moški, kar je v primerjavi z razliko v plačah med zaposelnimi po spolu (15%) velika razlika.

 

Zelena gospodinjstva

Nova OECD raziskava »Greening Household Behaviour«, ki je zajela 12.000 gospodinjstev, kaže, da so ljudje pripravljeni sklepati kompromise, da bi »ozelenili« svoj stil življenja, vendar pa je gospodarska kriza vplivala tudi na tem področju, saj raziskava kaže, da se okolje pomika navzdol na seznamu prioritet. 70% gospodinjstev, vključenih v raziskavo, je mnenja, da je varovanje okolje sredstvo za vzpodbuditev gospodarske rasti.

Raziskava je spodbudila OECD-jeve napore v pomoči državam za oblikovanje politik, ki bodo uresničevale tako ekonomske kot tudi okoljske cilje. Poročilo se osredotoča na pet področij, ki so z vidika posameznega gospodinjstva najbolj obremenjujoča za okolje: poraba vode in energije, transport, poraba hrane in nastajanje odpadkov. Opozarja tudi na možnost upoštevanja enostavnih stvari, ki zmanjšujejo posameznikov okoljski odtis, npr. 60% oseb je izrazilo pripravljenost plačati več za energijo iz obnovljivih virov in jih je večina potrdila, da se trudijo varčevati z energijo, jih manj kot 40% vedno ugasne naprave na funkciji stand-by.

 

Brezposelnost mladih

Vlade držav članic OECD so se zavezale k okrepitvi naporov za odpravo velike stopnje brezposelnosti med mladimi in okrepile izobraževalne sisteme, ki bodo ustrezno pripravili mlade za delovno okolje. V potrditvi »OECD's Action Plan for Youth« na letnem srečanju ministrov v Parizu je bilo izpostavljeno, da je potrebno posebno pozornost nameniti najbolj ranljivim skupinam mladih, kot so nizko izobraženi in migranti, za katere poleg dolgotrajne brezposelnosti obsaja tudi tveganje socialne izključenosti. Število brezposelnih mladih je v področju OECD približno za tretjino višje kot v letu 2007 in kaže, da se bo poviševalo v večini držav z že visoko stopnjo brezposelnosti mladih. Dolgotrajna brezposelnost mladih se je dramatično povečala od leta 2007, in sicer je več kot eden od petih mladih v starosti 15-24 brez dela več kot 12 mesecev. To pa ne odraža realne slike, ker veliko mladih, ki zapustijo izobraževanje, sploh ni vodenih v uradnih statistikah brezposelnosti. Okoli 22 milijonov mladih (OECD države) ni zaposlenih, se ne izobražuje ali usposablja. Za izboljšanje zaposlitvenih možnosti so bistvenega pomena reforme v sistemih izobraževanja in usposabljanja. Države so se s sprejemom akcijskega načrta zavezale, da bodo z učinkoviti ukrepi izboljšale položaj mladih. OECD bo državam nudila pomoč pri implementaciji načrta in bo o napredku poročala na srečanju ministrov leta 2014.

OECD in Slovenija

OECD je 9. aprila 2013 objavila najnovejšo raziskavo o ekonomiji v Sloveniji, v kateri je predstavljen pregled potrebnih ukrepov, ki bi državo dvignili iz recesije in ublažili krizo bančnega sistema, ukvarja pa se tudi z dolgoročnim izboljšanjem javnih financ in zagotovitvijo rasti. Poročilo navaja, da se Slovenija sooča z resno krizo bančnega sistema, povzročeno s čezmernim tveganjem, slabim družbenim upravljanjem bank v lasti države in neučinkovitimi nadzornimi mehanizmi.

Ustanovitev slabe banke je dobrodošla, vendar obstaja tveganje zaradi pomanjkanja transparentnosti in možnosti političnega vpliva. Nadalje raziskava ugotavlja, da je vlada sprejela ambiciozen načrt finančne konsolidacije, vendar finančni položaj še ni zdržen. Proračunski primanjkljaj se je močno povečal v obdobju upadanja gospodarske rasti, obnovitev javnih financ pa je bila otežena kljub gospodarski rasti v letu 2012. Poročilo opozarja, da so ukrepi slovenske vlade preveč usmerjeni na začasne ukrepe, finančna konsolidacija pa bi morala biti usmerjena na trajne ukrepe. Nadalje poročilo ugotavlja, da bi k finančni stabilnosti pripomogla prerazporeditev socialnih transferjev. Povečanje socialnih izdatkov je sicer ustrezno zaradi ublažitve učinkov globoke recesije, vendar je neenakost v dohodkih razmeroma nizka, kar pomeni možnost prestrukturiranja socialnih izdatkov brez poslabšanja kakovosti socialnih storitev. Npr. izdatki za zdravstvo so ustrezni glede na stopnjo gospodarske razvitosti Slovenije, vendar je racionalizacija po mnenju OECD možna v bolnišnični dejavnosti.

OECD točka

Slovenija kot članica OECD aktivno sodeluje pri sprejemanju odločitev in usmeritev te organizacije. Namen OECD je širjenje politike, ki omogoča največjo možno gospodarsko rast, zaposlenost in naraščajoč življenjski standard v državah članicah. Gre za zvezo gospodarsko najvplivnejših držav, zato je pomembno, da pri oblikovanju stališč na posameznih vsebinskih področjih država vključi vse akterje, ki lahko strokovno in argumentirano prispevajo k ustreznemu stališču Slovenije do posameznih vprašanj. Še posebej je pomembno v te procese vključiti NVO-je, ki med drugim izvajajo tudi funkcijo t.i. »watch-dog«, torej nadzora nad oblikovanjem politik in morebitnih pomanjkljivosti oziroma (ne)ustreznosti predlaganih rešitev.